BOG NE DAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR!

Da, bog ne daj, da bi crknu televizor…kar je pel že naš znani kantavtor, Adi Smolar pred nekaj leti. In ravno ta katastrofa je zadela našo familijo pred kratkim. Pridemo domov s (prekratkega) dopusta, zvečer nekaj drmam po TVju, pa vidim, da se nekam čudno obnaša, oz. slika je postajala vedno bolj neizrazita in sivkasta. »Na, poglej!« sem rekel ženi…sedaj pa še to sranje!« kot, da nimamo že drugega (sranja) dovolj?

Naj omenim, da je naš Tv dopolnih šele polnih 6 let in je bil takrat preklemano in nesramno drag. Kaj češ, na frišno zaljubljen, na novo renovirano stanovanje…itak sem moral ženo dolgo časa prepričevati in pregovarjati, da sva to čudo od tehnike (takrat) sploh kupila. Seveda je bila proti…a sem mojster pregovarjanja…pa je po nekaj poskusih popustila. Sem ji rekel: »Poglej, zdele bova dala mal več, pa bo za skoz! Al pa vsaj za 20 let!« »No, pa naj bo…« je rekla precej z vdanim glasom. V glavnem, po šestih letih je to čudo od elektronike in ne vem še česa začelo srat! Nič…sem si rekel. Jutri pokličem na Sony servis , pa bomo videli, kaj se da narediti. Naslednje jutro sem že minuto čez osem klical mojstra. (Kot da je to najpomembnejši opravek tistega dne).

»Dober dan! To pa to se mi je zgodilo…« Prijazen glas na drugi strani mi pravi: »A mi lahko samo poveste tip vašega televizorja?« »Seveda!« sem rekel (vse sem že imel pripravljeno) To je KP…blabla »Aha, samo trenutek prosim« mi je prijazno rekel. Nekam hudičevo dolgo ga ni bilo nazaj k aparatu. Čakam…čakam…in po parih minutah zadihano reče v telefon. »Hja gospod, tole bo kar problem!« »Zakaj pa?« rečem. »Ja, ta vaš Tv je projekcijski Tv in bo potrebno zamenjati projekcijske žarnice.« »A nima samo ene žarnice?« vprašam. »Ne gospod! Imate smolo in ima Vaš aparat tri žarnice. Rumeno, rdečo in modro!« »Aja, kaj pa to pomeni, smolo?« sem vprašal že bolj narahlo. »Jah, vse tri bo potrebno zamenjati« mi izstreli v telefon. »Aha, dobro…(nisem imel več dobrega občutka)…koliko bo pa to stalo?« sem previdno vprašal. »Samo moment, malo počakajte!« reče. In tišina…dolga tišina…čakam….čakam vsaj tri minute so pretekle. »Evo, tukaj sem naredil hiter izračun, koliko bi to od oka prišlo. »Ja, povejte prosim že enkrat« rečem. »A z montažo ali brez montaže?« vpraša. »Ja z montažo, ne!«sem imel že malo povišan ton. Kaj naj sam to montiram noter ali kaj? Niti ne vem, kje se ta zadeva odpre, kaj da bi sam noter kaj šaril! »Hja, z montažo vred bi vas prišlo okoli 1700 evrov« suvereno izstreli v telefon. Seveda se mi je zdelo, da so na zvezi neke motnje in nisem dobro razumel možaka. Aha, 170 evrov (kar se mi je zdelo tudi kar veliko). »Ne gospod, narobe ste razumeli, 1700!« Seveda se mi je pred očmi začelo življenje vrteti v počasnem posnetku…Nekaj trenutkov sem rabil, da sem lahko normalno vdihnil zrak. Globoko sem zajel sapo, kot potapljač, ki pride na površje vode z zadnjimi atomi moči z velikanskih globin. ( Freedive nad 80 metrov). Energija v telefon se je sprostila… »Pa Vi sploh veste kakšen nov TV lahko jaz kupim za 1700 evrov??!! Od NASE, jebenti!! Z zlatimi obrobami!!« Na drugi strani pa tišina…..«Točno tako.« reče mirno. »Zato vas vabim, da se oglasite v naši novi trgovini Sony (ki je by the way zraven servisa), pa boste mogoče kaj novega lahko za sebe našli in izbrali. Itak sem mu v mislih pojebal že celo rodbino do pra pra pra babice nazaj, z psom in mačko na čelu v kombinaciji z materjo. »Ne hvala!« sem odgovoril v rohnečem basu. »Mislim, da Sony ne bo več videl moje police! Vi ste hujši, kot da dam svoj avto na generalko! Me to precej ceneje pride!! Raje sem brez TVja, Vaša Sony jajca, ki ne zdržijo več kot 5 let pa prodajajte drugim žrtvam!....in sva zaključila. On brez 1700 eurov, jaz pa brez televizorja.

Poklapan poročam ženi o incidentu… »No, itak sem ti že takrat rekla kaj bo!! Pa me nisi poslušal!! No dobro, sem si mislil saj zdaj je že itak druga tehnologija, pa bova kaj primernega za skromen žep našla….

Takoj zatem pride moje sine (4 leta) in pravi, da že dolgo ni risank gledal, pa da je že skrajni čas, da obnovi vsaj del repertoarja, ki ga ima doma. (na morju smo totalno brez vsega, ravno toliko, da imamo elektriko in druga osnovna sredstva za preživetje, zato se mu je po risankah še posebej tožilo). Na tem delu Balkana ima sigurno največji nabor vseh risank, ki obstajajo. (seveda piratskih, ki mu jih je tati potegnil z neta) Če bi Dragutin Mate dal nalog za hišno preiskavo, bi mene zaprli za 10 let, malega pa poslali v popravni dom, ker podpira piratsvo. Ampak, če lahko oni taglavni tipi z Janšo na čelu poberejo za ne vem koliko milijonov evrov provizije pri nekih oklepnikih, ni hudiča, da jaz ne bi smel dveh ali pa treh risank z neta dol potegniti.

V glavnem, uvidel sem, da bo treba čimprej dobiti novo TV, da bo lahko vsaj mali kakšno risanko pogledal. Malo posfram po netu, kaj v bistvu ponujajo, vendar se šele tu pokaže glavni srž problema. Na tržišču imajo milijon različnih tipov TVjev na razpolago. Malo začnem raziskovat in uvidim, da v bistvu nimam pojma o ničemer kaj ponujajo. Neke meni totalno neznane fore kot so HD, HD Ready, svetilnost, pixlov toliko in toliko…konec koncev ne vem niti al izbrati LCD ali plazmo. Malo začnem prebirat različne forume, kjer eni hvalijo to, drugi ono, tretjim pa TV sploh ne sede, pa prisegajo rajši na projektor. Stokrat hujše, kot če bi kupoval nov avto. Tam vsaj veš, kaj ti je približno všeč, koliko denarja imaš na razpolago, izbereš barvo in to je to. Vžgeš in se odpelješ. Pri TVju je pa hujše kot če bi kupoval vesoljsko ladjo.

Vse skupaj sem kasneje porabil teden dni, da sem sprva sploh naštudiral vse, kar novodobni televizorji ponujajo in kaj bi bilo primerno za naše stanovanje. Ženi o svojem tokratnem podvigu niti nisem razlagal, ker mislim, da nebi tako zlahka prišel skozi, kot prvikrat. (ona faza nore zaljubljenosti je že mimo) Prebrskam vse online ponudnike, vse večje trgovine s tovrstno opremo, kjer vsi trobijo na svoj rog, kaj je najboljše in oh in sploh pri njih najboljše. Ker pa sem precej »hohštaplerske« sorte človeka, mi je v oči padel en prekrasen TV, s precej široko diagonalo in vsemi super karakteristikami, ki gredo zraven. Res je super, ima pa eno veliko pomanjkljivost. Stane nekaj več kot 3000 evrov! 3000 evrov za fakin' TV! Si predstavljate, da to povem ženi? Postanem ne samo flavtist ampak tudi dunajski deček…Mater, za 3 jurje dobim že dober rabljen avto! Ni šans, sem raje brez televizorja. Ostalo kitajsko in korejsko nesnago, ki jo sicer dobiš že za četrtino te cene, pa niti pod razno nočem…ta ne bo niti 6 let zdržala. Sem rajši brez! In sem res…že 14 dni brez televizorja…pa sploh ni tako slabo. Evo, zvečer imam čas, da se z blogom zajebavam, več se posvečam ženi, z otroci pa več beremo. Sploh ni slabo, pa še 3 jurje sem prišparal. Mali je pa že itak tako od muh, da je ugotovil, da Tv ni edini medij, kjer si lahko v miru odrola eno ali pa dve risanki. Počasi postaja ekspert za računalnike. Vse mu je jasno, katero slikco (ikonco) mora pritisniti, da se prikaže Franček in katero, da se prikaže Nodi.