Blog

matejgrahek.com

PLEH PIČEK

28. June, 2011

Za konec šolskega leta smo imeli lep šolsko družinski izlet po kamniškem hribovju, točnje imeli smo pohod do cerkve Sv. Primoža pod Veliko Planino. Zelo luštna turca, priporočam. Otroci so šli na pohod že dopoldan, starši pa smo se "priključili" popoldan, ko je vsak opravil svoje najnujnejše službene obveznosti za tisti dan.
Zelo lepo, skoraj idilično se je začel ta dan, super turca, nekaj smo naredili za lastno telo, se podružili z otroci in ostalimi starši ter na koncu odšli vsak na svoj konec, v glavnem proti domu. Mi seveda še ne, ker je bil prelep dan, da bi se tako hitro zaključil.

"Kaj pa, če se mimogrede oglasimo v Kamniku na eno pizzo, ker je Mali sigurno lačen od samo lanč paketa?" predlagam jaz. Zamisel je bila obema všeč predvsem Vorancu. (male Line tokrat ni bilo zraven, je bila na rojstnodnevnem partiju svojega ljubčka iz vrtca) Po eni strani hvala bogu, kdo bi jo pa nosil? Seveda jaz! "Spomnim se ene dobre picerije, upam, da jo najdemo" rečem. Itak, da je nismo in smo tako pristali v eni mnogo slabši od zamišljene.
Ajde dobro, tudi ta ni slaba (z ono drugo se sicer ne more primerjati) je takšna kot pač je in nam to ne more pokvariti tako perfektnega dneva.
Med žvečenjem na pol zažgane pice se moji dragi porodi še ena adventure zamisel. "Ej, ko smo pa že tule a lahko gremo še v Komendo, bi kupila glino, je samo 5 Eur, če jo pa kupim v sanalaborju pa košta 12!" "Ajde ni problema a mogoče veš kje točno je to?" vprašam jaz "Ne, imam pa tule naslov, pa itak vtipkaš v GPS pa nas pripelje tja" reče draga.
Naj pripomnim, da smo hoteli malo prej GPS uporabiti, da bi prišli iz Kamniške Bistrice v Apno pod Krvavcem, vedar me je ta kretenski glas iz avta tisti dan dosledno pošiljal na levo, v breg...skalnati breg.
Ko j.be ta švabski GPS! Danes se mu je komlpetno sfuzlalo. nič ne bo z Apnom, zato smo šli raje v Kamnik na pico. (Morda je bil kriv lunin mrk!)

Da se vrnem k glini...to ni običajna glina za modelarjenje, to je glina za piti!! Baje ti izboljša metabolizem, prečisti energije pa ne vem kakšne čebele še odkrivajo s to glino. Mene je sicer draga prepričala naj to probam in da je to čisto in! OK, vse kar mi je blagega naredila po dveh dneh je bilo, da sem za en teden zaključil z obiskom WCja. Hvala lepa draga, ne bi več, rad grem vsak dan na WC! In tako, smo po ne preveč slastni pici odhiteli proti Komendi v lov za glino.
"Daj prosim odtipkaj naslov, jaz ne morem je prevelika gužva" ji rečem.
OK, Komenda...naslov ta pa ta...številka 124! Evo, Routenberechnung!" reče zopet tisti zoprni švabski glas. Čez 100 m zavijte levo...OK...naselje....OK...konec naselja...in nato snežno beli makadam!

Tu pa se moram z zgodbo vrniti en teden nazaj, ko smo bili s komletno familijo na morju. Avto sem imel cel teden parkiran pod borovci, v avtu pa dva glodalca, stara 4 in 6 let, ki imata najrajši krekerje in to tiste, ki se najbolj drobijo. Kot najbrž večina moških, tudi jaz ne prenesem umazanega, tokrat zares svinjskega avtomobila. Po enem tednu ko sem ga gledal, posranega od golobic, borovih iglic in od znotraj zametemega od drobtin, pomešanih z gostim sokom, sem si mislil.
"Ajde prijatelj izdrži do ponedeljka, potem te častim z enim globinskim od znotraj pa poliranjem od zunaj! Samo še teh par dni izdrži!!" Seveda tega nisem govoril na glas, ker bi draga mislila, da sem usekan, ampak samo tako pri sebi, da mi je bilo lažje pri duši☺)

In tako takoj ponedeljek ob osmih zjutraj. Avtopralnica TIM v Šiški! Evo fantje, tukaj so ključi, pridem ob petih ponj! Toplo priporočam! Res vrhunsko popedenajo avto. S tal bi lahko jedel! Ne me imeti za usekanega, ampak mi je zaigralo srce, ko sem se usedel vanj.
Aha, naš izlet je bil pa takoj v torek. Še dobro, da smo šli peš v hrib, ker sem ga parkiral čisto pred začetkom makadama. Tudi če bi imel šraufe v gležnju, bi tisti moment šel peš, samo, da ne bi bile gume prašne☺) OK malo pretiravam, ampak so se res lepo svetile.

In "evo nas opet" pred snežno belim makadamom nekje pred Komendo!
"Pa kaj je temu blesavemu GPSju? A res ne zna ene normalne asfaltirane ceste najti!!" rečem.
"Poglej domačin!" rečem, "vprašaj ga kaj je zdaj to". Ja, ja samo čez tole polje, dobro ste sekali in ste tam, v Komendi. Drugače pa morate čisto okoli" reče prijazno domačin.
"Ja gremo okoli!" rečem dragi. "Pa daj, čisto počasi se pelji čez tole polje, pa smo tam!"
Že dam v prvo, ko se prednja kolesa potopijo v snežno beli prah. Še preden sem dal v prvo, mi je reklo nekje v malih možganih: Napaka prijatelj, grande napaka!!
"Daj daj, čisto počasi pa bo šlo" pametuje v najbolj kritičnih momentih moja draga.
Bili smo že dobrih deset metrov potopljeni v makadam kot fini zrezek pripravljen za peko, naštupani v moko s črnim avtom. Meni pa se je počasi začelo temniti pred očmi. Bili smo že v drugi, ko se je "turn celer" počasi začel dvigovati precej visoko...zelo visoko, rdeče visoko. Cesta ni bila čisto ravna in smo počasi začeli "slajdati" v ovinke v tretji. V tretji gre lahko hitro, zelo hitro! Bil bi zelo dober na rellyju! V daljavi sem že videl asfaltno križišče. Evo, še malo gasa.....potem pa 15 metrov pred križiščem, NA POLNO BREMZE!!!! 15 metrska brazda za menoj... itak je nisem videl, ker so bile šipe kompletno bele.
"Evo ti tvojo glino!!" vmes sta se mi še dve kletvici usuli. Morda tri. Vem otrok!! Ampak se enostavno nisem mogel zadržati!
"Pa rekla sem ti počasi! Ti pa kot kreten čez!!" So se začele usipavati malce težje besede.
"Kaj bom trpel počasi?!! Raje, da je hitro mimo!!! A ne?!! Klinc gleda še tvojo f.... glino! V harmonsko rakovem postopu je sledilo še nekaj malce težjih besed, ja vem, kljub prisotnemu otroku!!, ampak nihče ni popoln, ko nas je GPS pripeljal do "you have reached your destination!"
Prijazni gospod nas je lepo toplo sprejel, zdi se mi, da sem ga komaj pozdravil, za kar se mu iskreno opravičujem, draga je dobila svojo kilo gline, jaz pa sem s prstkom pisal po zadnji šipi OPERI ME, KRETEN! Vem, sigurno je bil kriv lunin mrk!


<< Nazaj na vse objave